Leto je ponovno naokoli in kot že vrsto let, smo na prvomajsko jutro domžalski godbeniki in godbenice vstali ob zgodnji jutranji uri, in se z inštrumenti v rokah odpravili prebuditi Domžalčane in Domžalčanke. Letošnja budnica je bila nekoliko drugačna, saj smo jo pričeli v Depali vasi. Letošnja posebnost so bile tudi domžalske mažoretke, ki so nas spremljale na budnici. Že pred šesto uro zjutraj smo se pričeli zbirati v Depali vasi, nato pa smo okrog šeste ure pričeli s povorko. V povorki so se nam poleg mažoretk seveda pridružile tudi narodne noše Društva narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale, dvokolesni in štirikolesni starodobniki, za varnost povorke pa so skrbeli gasilci in gasilke PGD Stob – Depala vas. Iz Depale vasi smo se odpravili proti Stobu in se sprehodili po centru Domžal do Gostilne Keber, kjer so nas pričakali s tradicionalnim prvomajskim golažem. Po postanku smo se odpravili naprej, pot nas je vodila do Mačkovcev in do PGD Študa, nato pa smo se po Savski cesti odpravili naprej do našega cilja, ki je bil letos pri našem godbenem domu. Prehodili smo slabih sedem kilometrov, vmes pa se ustavili na devetih postojankah, kjer so nas občani in občanke prijazno pogostili z odličnimi domačimi dobrotami. Domžalski godbeniki in godbenice bi se radi zahvalili domžalskim mažoretkam, domžalskim narodnim nošam, gasilcem in gasilkam PGD Stob – Depala vas ter seveda vsem Domžalčanom in Domžalčankam za prijazno postrežbo in vašo udeležbo na naši povorki, skupaj smo ponovno ustvarili čudovito prvomajsko povorko in že se veselimo prihodnjega leta.

Nataša Kokalj

Godbena prioriteta je že od leta 1884 enaka – Glasba.

Godbo Domžale je leta 1884 ustanovil takratni domžalski učitelj Franc PFEIFER. Na začetku svojega delovanja je godba delovala pod okriljem domačega gasilskega društva, zato so bili godbeniki na svojem prvem nastopu istega leta, pri odprtju gostilne v Stobu, oblečeni kar v gasilske uniforme. Prva svetovna vojna je tudi med godbeniki razredčila vrste, saj je bilo veliko članov vpoklicanih. Med vojno je godba nastopala predvsem na pogrebih, po vojni pa je začela z rednimi vajami.