Novice

Tudi letošnja budnica nepozabna!

Zaradi razmer smo letošnjo budnico izpeljali zelo drugače, a vseeno zelo odmevno.

Domislili smo si način, kako tudi letos, kljub posebnim okoliščinam, 1. maj obeležiti z budnico. Budnica ima v Domžalah tradicijo več kot 60 let, zahvaljujoč naši godbi, domžalskim narodnim nošam, stobljanskim in domžalskim gasilcem, krajevnim skupnostim mesta Domžale in občini Domžale. Vsi združeni v dobri energiji, volji in ob veliki podpori nosilcev vseh okrepčevalnic na budničarski poti, že dolga desetletja skrbimo, da se poseben dogodek ohranja.

Ker klasične budnice z vsemi udeleženci ni bilo moč izvesti, smo na praznik dela vsem želeli prikazati kako budnica poteka skozi naše oči. Snemalna ekipa, sestavljena iz samih godbenikov, je ves teden snemala, potem pa še montirala in pripravila zelo simpatičen izdelek. Mojstra tehnike Janez in Mitja, ter Polona in Primož so opravili veliko dela in poskrbeli za premiero filma prav na 1. maj ob 6. uri zjutraj, ko bi z budnico tudi sicer  pričeli.

Pri samem filmu pa si iskreno zahvalo zaslužijo še: družina Tavčar, družina Kovač – Gostilna Keber, vsi, ki so nas sprejeli v Mačkovcih, družina Pavli – pr' Mirt, župan občine Domžale Toni Dragar, podžupanja občine Domžale mag. Renata Kosec, ekipa Budničarjev, družina Pirc, Rok Majhenič, Fotostudio Majhenič, Miro Pivar (domžalec.si), Petja Orehek, Miha Sršen, Vera Banko, družina Pavli - Kerč, Martin Štrukelj, KlarArt - Klara Cerar.

Upamo, da si ga boste ogledali tudi vi in uživali (skoraj) tako, kot uživamo mi vsako leto. Živel 1. maj, naslednje leto pa se srečamo na isti dan ob isti uri pri podjetju AS Domžale.

Godbena prioriteta je že od leta 1884 enaka – Glasba.

Godbo Domžale je leta 1884 ustanovil takratni domžalski učitelj Franc PFEIFER. Na začetku svojega delovanja je godba delovala pod okriljem domačega gasilskega društva, zato so bili godbeniki na svojem prvem nastopu istega leta, pri odprtju gostilne v Stobu, oblečeni kar v gasilske uniforme. Prva svetovna vojna je tudi med godbeniki razredčila vrste, saj je bilo veliko članov vpoklicanih. Med vojno je godba nastopala predvsem na pogrebih, po vojni pa je začela z rednimi vajami.

PREBERI VEČ
agrard badex berni borstar bossplast ccn cirius domzalec erpium florjan forte geosan gercar glasbila gsd helios jeretina jskd jurcek keber kos ksradomlje kssimonajenka ksslavkaslandra ksvencljaperka lencek logostrade majhenic metalprofil modrenovice nose obcinadomzale omers petkovski pocivavsek ravbar remeda s-atelje sam servis-pihal sij slamnik systemair triglav-papir turisticno-drustvo vidmar vitanest vodoterm vrtart